Spodnje besedilo je vsebinski povzetek članka Companies are cashing in the social innovation dividend, ki sta ga za Svetovni gospodarski forum (WEF) januarja 2026 napisali Jennifer Beason (SAP) in Katerina Hoskova (WEF). Ne gre za dobeseden prevod, temveč za povzetek vseh ključnih ugotovitev, prilagojen slovenskim bralcem. Povezava na izvirnik je na koncu članka.
Svet je bolj negotov, podjetja iščejo nove opore
Gospodarsko okolje je vse manj predvidljivo. Rast se upočasnjuje, geopolitične razmere so nestabilne, podnebne spremembe povzročajo vedno več izrednih dogodkov, javni proračuni pa so vse bolj omejeni. Za podjetja to pomeni večje tveganje – prekinjene dobavne verige, nestabilno delovno silo, spreminjajoča se pričakovanja potrošnikov in nove regulativne zahteve.
V takih razmerah postaja odpornost ključna: podjetja morajo zavarovati svojo dobavno verigo, ohraniti zaupanje kupcev, vstopiti na nove trge in pravočasno prepoznati družbena ter okoljska tveganja. Avtorici trdita, da je prav družbena inovacija orodje, s katerim to lahko dosežejo – podjetjem pomaga utrditi poslovanje, vgraditi družbeni vpliv neposredno v izdelke in dobavne verige ter ustvariti nove oblike vrednosti.
Od dobrodelnosti k skupni vrednosti
Družbena inovacija po njunem mnenju povezuje poslovne cilje z merljivimi družbenimi rezultati. Pogovor se tako premakne od klasičnega “vračanja skupnosti” k ustvarjanju skupne vrednosti – podjetja si s tem gradijo zaupanje kupcev, lažje vstopajo na nove trge, krepijo dobavne verige in dolgoročno zmanjšujejo tveganja.
- Kot primer navajata kitajski Tencent, ki prek programa Sustainable Social Value družbene cilje vgrajuje neposredno v svoje izdelke in platforme (WeChat, oblak, umetna inteligenca), s čimer skupaj s partnerji širi vpliv na področju podnebja, zdravja in izobraževanja.
- Drug primer je brazilsko podjetje Belterra Agroflorestas, ki prek dolgoročnih odkupnih pogodb sodeluje z velikimi podjetji iz živilske in kozmetične industrije. Malim kmetom pomaga preiti z izčrpane zemlje na regenerativno gozdno-poljedelsko pridelavo. Podjetje deluje v šestih državah in je doslej obnovilo 40.000 hektarjev zemlje, hkrati pa kmetom izboljšuje dostop do trga in strokovno podporo.
- Tretji primer je NaTakallam, prejemnik nagrade Schwab Foundation za leto 2025, ki podjetjem ponuja prevajalske, lokalizacijske in jezikovne storitve, ki jih izvajajo begunci in razseljene osebe. Njihovim strankam – medijskim hišam, podjetjem za izdelke široke potrošnje in storitvenim podjetjem – je ta model doslej beguncem in lokalnim skupnostim prinesel več kot 1,3 milijona dolarjev prihodka.
Družbena tveganja vse bolj ogrožajo dobavne verige
Avtorici se sklicujeta na novo poročilo The State of Social Procurement 2026, pripravljeno v sodelovanju s podjetjem Prewave, ki je analiziralo več kot 180.000 dogodkov v globalnih dobavnih verigah med januarjem 2023 in oktobrom 2025. Ugotovitve:
- Družbeni dejavniki so vzrok za približno 18 % vseh večjih motenj v dobavnih verigah, kar jih uvršča na drugo mesto med vzroki motenj, takoj za pravnimi in regulativnimi razlogi.
- Število motenj, povezanih z družbenimi vzroki, je opazno naraslo konec leta 2024, vrh pa doseglo v prvem četrtletju 2025 – marec 2025 je bil mesec z največ tovrstnimi dogodki doslej.
- Med družbenimi motnjami prevladujejo stavke (približno tretjina vseh primerov), sledijo protesti in demonstracije (dobra petina).
Poročilo po besedah avtoric jasno kaže, da morajo podjetja nasloviti strukturne družbene ranljivosti v svojih dobavnih verigah, ki jih dodatno poglabljajo gospodarska negotovost in spremembe trgovinske politike, na primer carine. Rešitev vidita v tako imenovani družbeni nabavi – torej nakupovanju pri podjetjih, ki dajejo prednost ljudem in okolju.
Podjetja se vse bolj zavezujejo k ukrepanju
V tem kontekstu se po mnenju avtoric vse več podjetij odloča za konkretne zaveze. Pobudi Rise Ahead Pledge so se lani pridružila štiri nova podjetja:
- CJ Group širi podporo vključujočemu izobraževanju in kulturi za mlade iz manj privilegiranih okolij – v Koreji, Vietnamu in na Kitajskem, poleg tega pa v partnerstvu z Unescom podpira izobraževanje deklet.
- Lenovo vlaga v usposabljanje družbenih inovatorjev za uporabo umetne inteligence in nadaljuje podporo širšemu ekosistemu družbenih inovacij prek donacij, namenjenih dostopu do tehnologije in izobraževanja.
- Northwell Health širi odgovorno nabavo pri dobaviteljih, osredotočenih na družbeni vpliv, in svoj Innovation Challenge usmerja v rešitve, ki naslavljajo temeljne vzroke za slabše zdravje v skupnostih.
- Prosus, tehnološko podjetje, ki stoji za več vodilnimi spletnimi trgovinami v Evropi, Indiji in Latinski Ameriki, vlaga v izobraževanje in dvig digitalnih spretnosti, da bi lokalnim skupnostim omogočil sodelovanje v digitalnem gospodarstvu.
Avtorici poudarjata, da sodelovanje teh podjetij kaže na širši trend: družbena inovacija ni več le dobrodelnost, temveč vse bolj dejavnik konkurenčnosti.
Zaveze se že spreminjajo v dejanja
25 dosedanjih podpisnic pobude Rise Ahead Pledge je poročalo o svojih vlaganjih v družbene inovacije za leto 2024. Skupaj so vložile že 525 milijonov dolarjev. Ključne ugotovitve o razporeditvi sredstev:
- Družbena nabava predstavlja 36 % vseh vlaganj – gre za najbolj praktičen in razširljiv način vključevanja družbene inovacije v osrednje poslovanje.
- Nefinančna podpora (znanje, strokovnost, storitve v naravi) je drugo leto zapored na drugem mestu med šestimi kategorijami poročanja.
- Finančna podpora je v primerjavi s prejšnjim obdobjem najbolj narasla in zdaj predstavlja 23 % vseh vlaganj.
Avtorici pobudo Rise Ahead Pledge opisujeta kot najmočnejši kolektivni signal zasebnega sektorja doslej, da je mogoče hkrati skrbeti za dobičkonosnost in družbeno blaginjo. Podpisnice med seboj tudi sodelujejo: EDP in Schneider Electric sta na primer zagnala nov program za podporo inovatorjem na področju pravičnega energetskega prehoda, EY, Microsoft, SAP in MovingWorlds pa so se povezali za podporo inovatorjem, ki uporabljajo umetno inteligenco za družbeni vpliv.
Vir: Jennifer Beason, Katerina Hoskova, Companies are cashing in the social innovation dividend, World Economic Forum, 16. januar 2026. Izvirnik: weforum.org