Inovacije v javnem sektorju: dinamika in razvoj kompleksnega ekosistema

Inovacije v javnem sektorju: razvijajoči se modeli sodelovanja in upravljanja.

V zadnjih desetletjih smo pogosto videli, da javni sektor prevzema inovacije iz zasebnega sektorja prek sodelovanj in vzpostavljanja javno-zasebnih partnerstev za uvajanje novih izdelkov in storitev ter reševanje kompleksnih problemov. Mnoga med njimi so bila uspešna, druga iz različnih razlogov manj. Hkrati pa zunaj birokratskih radarjev — v naših mestih in soseskah — poteka bogata vrsta poskusov bolj sodelovalnih oblik javnega vključevanja, ki ljudem znotraj in zunaj državnih institucij omogočajo soustvarjanje politik. Ti modeli sodelovalnega upravljanja so se izkazali za učinkovite pri prerazporejanju moči in gradnji zaupanja, saj uradnikom in zagovornikom omogočajo, da se vidijo kot sodelavci z edinstvenimi sposobnostmi in perspektivami, ki podpirajo interese in stališča drug drugega (SSIR). Kako so se te inovacije »od spodaj navzgor« povezale s formalnimi javno-zasebnimi partnerstvi? Kateri modeli organiziranja se zdijo bolj obetavni glede vključenosti in odgovornosti? Kako se razvijajo modeli skupnega upravljanja za odzivanje na nove, kompleksne družbenoekonomske izzive? Kako lahko učinkovito ocenimo učinek teh novih, hibridnih modelov javno-zasebnega partnerstva?